Najmočnejši paradni konj vojnega gospodarstva je seveda industrija orožja. Če stavite nanj, enostavno ne morete izgubiti! Težko je varneje naložiti denar kot v industrijo orožja, saj le-to poganjajo države, ki se najbolj zavedajo svete pravice do privatne lastnine in cenijo kapital nad vsem. Naj vas prepriča tradicija: vzpon industrije orožja je šel z roko v roki s konsolidacijo nacionalnih držav, katerim je ravno industrija orožja omogočila politični in gospodarski imperialni razvoj. Trendi rasti izvoza orožja iz najbolj razvitih držav sveta se tudi v zadnjih letih ne zaustavljajo. Če so leta 1990 ZDA izvozile za 5,4 milijarde ameriških dolarjev orožja, je številka leta 2004 dosegla kar 18,5 milijard. Američanom sledijo Evropejci: Rusi z 6,2 milijardami, Francozi z 4,4 in Velika Britanija z 1,9 milijardami, Nemci ... pa tudi Izrael spada med prvih osem najmočnejših izvoznikov orožja. Ste se kdaj vprašali, kam gre tistih 1118 milijard dolarjev, ki se v globalu porabi letno iz državnih proračunov za obrambo? Čas je, da nekaj tega denarja usmerite v vaš žep, sicer ga bodo drugi v svoje ... Z naložbo v kategorijo industrije orožja in oboroženih sil bo vaš denar sorazmerno porazdeljen v raznovrstnih vejah, vi pa si boste tako zagotovili velik kos kapitalske pogače! Kapitalska pogača se v tej kategoriji sestoji iz naslednjih bogatih kosov:
Lukrativni biznis, ni kaj! Produkcija pehotnega orožja in streliva pokrije tako kopenske vojaške posege kakor tudi policijske intervencije pa vse do vojne zvezd. Pištole, revolverji, puške, ostrostrelske puške in strojnice, mine (nagazne, kasetne), ročne bombe, polnilniki, nabojni vložki, sestavljeni nabojniki, neskončni nabojniki ... ponudba za oborožene intervencije je skoraj neskončna. Na drugi strani pa je vse kar potrebujejo zračne sile, mornariške, artilerijske in oklepne divizije, da uničijo vse kar se giblje in kar stoji. Minometi, havbice, topovi in njihova polnila: kinetični penetratorji, granate (trenutna, rušilna, tempirana, šrapelna, kartačna , prebojna, podkalibrska, kumulativna, kemična granata, itd.) in rakete (strateška in taktična raketa, balistični izstrelek, izstrelek zemlja-zemlja, zemlja-zrak, zemlja-morje, zrak-zrak, zrak-zemlja, zrak-morje, morje-morje, morje-kopno, morje-zrak, torpedo ...), impozanten nabor, kaj ne? Še bolj pa so impozante številke: en izstrelek zrak-zemlja npr. znamke AGM- 144 Hellfire (Helicopter < em>launched fire-and-forget) stane nič manj kakor 58.000 ameriških dolarjev. Hellfire za ene, nebesa zaslužka za druge . .. Kaj še čakate? Investirajte!
Bojna vozila so v finančnem smislu najtežja kategorija industrije orožja. Npr. eno samo naročilo lahkih tankov Howitzer proizvajalca BAE Systems je bilo lani vredno lahkih 834 milijonov ameriških dolarjev. Si lahko predstavljate, s kakšnimi številkami se operira pri naročilih težkih tankov? Najlepše pri vsem pa je, da se vsako izgubljeno bojno vozilo mora nadomestiti: ko v Iraku zgori eno ameriško bojno vozilo npr. tipa Bradley, ploska prozivajalec United Defense (Carlyle Group), saj to pomeni avtomatično naročilo novega. Naložite svoj denar v industrijo orožja in ploskajte tudi vi! Oklepniki, tanki, vojaška letala - šolska, lovska, jurišniki, bombniki, palubna, vohunska in izvidniška letala, … paleta je široka. Prav tako pri helikopterjih - bojni in transportni, za mornarico, reševalni itd. vse to potrebuje vojska, ki želi biti konkurenčna in uspešna. Za vse tiste, ki mislite v številkah: bojni helikopter Tiger HAD, ki ga uporabljajo predvsem nemška, francoska in španska kakor tudi avstralska vojska stane med 44 in 48 milijonov dolarjev. Za ameriški Apache Longbow - hit med bojnimi helikopterji - pa je potrebno odšteti vsaj 50 milijonov dolarjev. Števila naročil helikopterjev posameznih rednih nacionalnih oboroženih sil znotraj enega proračunskega leta se ponavadi merijo v dvomestnih številkah ... zdaj pa računajte koliko milijonov spustite vi letno mimo vašega žepa ... Z investicijo v kategoriji industrije orožja in oboroženih sil, bo vaša naložba sorazmerno porazdeljena med različnimi proizvajalci raznovrstnih orožij in vaš dobiček zajamčen!
Naslednjo zakladnico dobička v tej kategoriji predstavljajo zaščitna sredstva in elektronska oprema, brez katere je vsaka vojska bosa. V novih vojnah je informacija lahko vredna več kakor cela divizija, saj je lahko življenje ene cele divizije odvisno od ene same informacije. Trenutno še vedno živimo v svetu, ko je lažje nadomestiti opremo kakor vojaka. Genska tehnologija in manipulacija sicer obetata to situacijo spremeniti, ampak to je zaenkrat še daljna prihodnost. Do takrat pa je vredno vaš denar nalagati v razvoj vojaške informacijske tehnologije in robotike ter zaščitna sredstva. Pomislite, koliko zaščitnih jopičev in čelad zamenja en sam vojak v enem letu vojaških intervencij? Radarji, nočnogledi, termogledi, GPS in računalniš ki sistemi, satelitska oprema, to so le nekateri izmed elementov, ki jih vsaka vojska tako ob intervencijah kakor tudi v miru nujno po trebuje. Hkrati pa moderne tehnologije za nekatere naloge že omogočajo nadomeščanje vojakov z roboti. Tako lahko npr. robot Talon proizvajalca Foster-Miller, ki je svojo kariero začel v Bosni in Hercegovini, nadomesti vojake in pse čistilce minskih polj, ki jih je sicer potrebno dolgo in drago šolati. Trenutna cena robota Talon je okoli 230.000 ameriških dolarjev, a ker povpraševanje po Talonih narašča bo ta robotek kmalu šel v serijsko proizvodnjo. To bo sicer povzročilo padec cene, a hkrati to vključuje večja in številčnejša naročila. Tehnologija je prihodnost, zato ne zamudite te enkratne priložnosti!
Z investicijo v ta segment vojnega gospodarstva si lahko obetate dobiček na račun posameznih državnih proračunov. Samo ZDA namenijo letno 420 milijard ameriških dolarjev proračunskih sredstev za vojsko, sledi Rusija z 65 milijardami zelencev, Kitajska s 56 milijardami, pa tudi stari Evropejci ne zaostajajo: Velika Britanija je na četrtem mestu z 49, Francija na šestem s 40, Nemčija pa zaseda pravljično sedmo mesto s 30 milijardami. Naložite vaš denar zdaj in si tako zagotovite npr. en milijon od tistih 30 nemških milijard! Lepo je biti milijonar - verjemite nam!
Redne nacionalne in mednarodne ‚mirovne' oborožene sile se subvencionirajo iz državnih proračunov. Zaenkrat te sile na žalost še ne funkcionirajo po sistemu delniških družb, a dan, ko bo vsaka država delniška družba, se neizogibno bliža. Kljub vsemu obstajajo tudi sedaj načini, kako pametno preusmeriti proračunski denar, namenjen vojaškim kadrom, v vaš žep. Ključna beseda pri tem je t.i. outsourcing. Vojska in vojaške šole določenih profilov poklicev ali veščin, ki so potrebne za vojno in njeno podporo, enostavno ne uspejo izšolati oz. razviti. Zakaj tudi bi, če obstaja vrsta zunanjih ponudnikov z visoko usposobljenim kadrom s specialističnim znanjem. Visoko izobraženi kadri s področja informacijske in genske tehnologije, robotike, energetike, logistike, medicine, farmacevtike, psihologije i td. so nepogrešljivi element vsake uspešne vojske.
Posebno nišo znotraj te kapitalske pogače predstavljajo tudi najemniki. Ker nekatere visoko razvite države iz nekakšnih razsvetljenskih vzgibov namenjajo preveč pozornosti in denarja šolstvu (in si tako same kopljejo grob), zanimanje za poklic vojaka med šolanim prebivalstvom upada. S popularizacijskimi programi poskušajo sicer te države v zadnjem času za vojaški poklic mobilizirati tudi žensko populacijo, a ženske vojska potrebuje še vedno predvsem za reprodukcijo. Zaenkrat lahko novo vojaško silo rojevajo namreč le ženske. Pozitivne premike širše mobilizacije prebivalstva za poklic vojaka obljubljajo sicer programi ukinitve državno subvecioniranega šolstva, ki jih uvajajo vse visoko razvite države. Predvsem evropske države so v zadnjem času spoznale zablode modelov socialnih držav, vendar pa lahko sadove refevdalizacije teh držav pričakujemo šele čez kakšno generacijo. Do takrat pa bo obstajala možnost dobička z naložbami v zasebna podjetja, ki ponujajo storitve vojakov najemnikov. Vodo na mlin tega biznisa poganja sama ženevska konvencija, po kateri najemnika lahko najame izključno mednarodno priznana državna vojaška sila, pri čemer najemniki ne smejo biti državljani države, ki je vpletena v vojni konflikt. Prevedeno v biznis besednjak: ker trenutne vojne, kjer se sklepajo največji posli, vodijo najbolj razvite svetovne države, so najemniki po pravilu državljani revnih dežel in tako predstavljajo ceneno delovno silo. To pa seveda ne pomeni, da firme, ki posredujejo najemnike zahtevajo zanje majhne honorarje … Saj poznate zlato pravilo: costs minimize, profit maximize! Vojna predstavlja v smislu najemniške delovne sile dovršen in zaključen krog - najemniki so predvsem tisti, ki imajo konkretne vojne izkušnje in ki v svojih, zaradi vojne uničenih deželah, ne morejo finančno preživeti. Obstaja cel kup uspešnih podjetij, ki se ob rekrutaciji najemnikov osredotočajo predvsem na ceneno potencialno bojno silo držav uničenih z vojno. Tako je med najemniki v Iraku najti predvsem Bosance, Albance, Čečence, prebivalce Gorskega Karabaha, itd. In še nekaj velja vedeti: za najemnike ne velja niti vojno pravo niti jih država, ki jih najame, šteje med svoje izgube, če najemniki umrejo. To de facto pomeni, da s smrtjo najemnikov nima nihče stroškov plačevanja kakršnekoli odškodnine njihovim svojcem. Najemniki so dobiček v pravem pomenu besede!
Investicije v paravojaške enote so poprček pričujoče investicijske kategorije. V bistvu gre za investicije v vojaške najemnike, ki pa zaradi rigidne in zaostale zakonodaje na tem področju ne omogoča najema vojakov nepriznanim paradržavnim oboroženim silam. Kakor da se mednarodni zakonodajalci ne bi zavedali, da vlada tisti, ki postavlja pravila - torej najmočnejši. Na srečo gre narava svojo pot in tako je paravojaškim enotam dovoljeno razpolagati z najbolj predano vojaško silo. S kriminalci, otroci in s sicer popolnoma brezpravnimi mentalnimi pacienti. Verjamete v neskončnost otroške in umobolne fantazije - predstavljate si, kakšne so vojaške tehnike, če se jih lotijo ti geniji, ki stanejo praktično nič. Predano se borijo in ubijajo za osnovno prehrano, obleko, streho nad glavo, možnosti posilstvev in plen, ki si ga z bojnimi akcijami prigrabijo. Potrebujejo pa seveda vso opremo kot ostali vojaki. Paravojaške enote so dobičkarski raj za organizatorje paravojaških akcij in prekupčevalce z orožjem ter tako poslastica za vse investitorje, ki jih v življenju zanima kaj več kot samo dolgočasna varnost. Z investicijo v kategorijo industrije orožja in oborožene sile bo vaš denar vložen tudi v organizacijske strukture paravojaških sil in v prekupčevanje z orožjem ter vse to na legalen način! Tako organizatorji paravojaških enot kakor prekupčevalci z orožjem so vsi visoko ugledni poslovneži s pomembnimi političnimi povezavami, ki skrbijo, da ta investicijska kategorija nima težav s pravosodnimi organi. Ne pozabite, da so proračunski zaslužki politikov glede na njihovo simbolno kakor tudi egocentrično moč zanemarljivi - in vsak močan ego ceni zvenk denarcev, če je cena za ta slasten zvok samo njihova tišina.
Naj vas pomirimo: tudi legalna trgovina z orožjem je vedno povezana s politiko. Npr. Carlyle Group, večinski lastnik mdr. proizvajalca tankov United Defense in letal Vought Aircraft Industries ter podjetja, ki se ukvarja z vzdrževanjem vojaških ladjevij United States Marine Repair vodi nihče drug kot bivši ameriški obrambni minister v vladi Georga W. Busha starejšega - Frank Carlucci. Poleg njega je tam najti še bivšega zunanjega ministra iste ameriške vlade - Jamesa Bakerja, bojda pa je v podjetju kot svetovalec aktiven tudi sam oča Bush starejši. Ni čudnega, da ravno podjetja pod okriljem Carlyle Groupa dobivajo milijonske posle - sin pač mora poslušati očeta, le kam bi se pa ta svet obrnil brez patriarhata ... v brezvladje in kaos.
SIPRI Programme on Military Expenditure and Arms Production:
http://www.sipri.org/contents/milap/
The Arms Transfers Project:
http://www.sipri.org/contents/armstrad/
Orožje: Trash for Trash:
http://www.orozje.com/main.php
Private Military Companies:
http://www.privatemilitary.org/
Geschäft mit dem Tod:
http://www.zdf.de/ZDFde/inhalt/15/0,1872,2040079,00.html
>